SLA-ia
Interaktivni Slovenski lingvistični atlas je spletna različica Slovenskega lingvističnega atlasa (SLA), ki izhaja v zbirki Jezikovni atlasi Založbe ZRC in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Doslej sta izšla dva dela:
– Slovenski lingvistični atlas 1 – človek (telo, bolezni, družina), ki ga sestavljata dve knjigi: (SLA 1.1) Atlas in (SLA 1.2) Komentarji. Publikacijo je v okviru programa Slovenski jezik v sinhronem in diahronem razvoju ter projekta Besedje iz pomenskega polja človek v slovenskih narečjih – geolingvistična predstavitev pripravilo 11 avtorjev; to so sodelavci Dialektološke sekcije ISJ FR Januška Gostenčnik, Mojca Horvat, Tjaša Jakop, Karmen Kenda-Jež, Vlado Nartnik, Matej Šekli, Danila Zuljan Kumar in Jožica Škofic ter sodelavka s FF UL Vera Smole z diplomantkama slovenistike Petro Kostelec in Urško Petek.
– Slovenski lingvistični atlas 2 – kmetija, ki ga sestavljata dve knjigi: (SLA 2.1) Atlas in (SLA 2.2) Komentarji. Publikacijo je v okviru programa Slovenski jezik v sinhronem in diahronem razvoju ter projekta Materialna kulturna dediščina v slovenskih narečjih – geolingvistična predstavitev pripravilo 11 avtorjev; to so sodelavci Dialektološke sekcije ISJ FR Januška Gostenčnik, Mojca Horvat, Tjaša Jakop, Janoš Ježovnik, Karmen Kenda-Jež, Vlado Nartnik, Matej Šekli, Danila Zuljan Kumar in Jožica Škofic ter sodelavca s FF UL Vera Smole in Vito Hazler.
SLA v letnicah:
– F. Ramovš je ob pripravah na ustanovitev SAZU leta 1934 predstavil idejo o SLA,
– T. Logar je začel l. 1946 zbirati gradivo (zadnji zapisi so iz leta 2011); vseh zapisovalcev krajevnih govorov po vprašalnici za SLA je doslej okrog 230, informatorjev – narečnih govorcev pa še mnogo več – s tem so nam zapustili neprecenljivo kulturno dediščino;
– 1. objavljena karta SLA (V. Smole "cvetnonedeljska butara" leta 1988 in F. Benedik za "gozd" in jat v besedi "sneg" leta 1990),
– F. Benedik, 1999, Vodnik po zbirki narečnega gradiva za SLA,
– 2000, začetek digitalizacije projekta in povezava z GIS oz. informatiki in strokovnjaki za prostorske analize (računalniško kartiranje),
– 2007–2010 aplikativni projekt L6-9529-0618-07 in 2011–2015 aplikativni projekt L6-4042, ki sta ju sofinancirala ARRS in SAZU, zajemala pa sta:
– organizacijo timskega dela,
– dopolnilno zbiranje narečnega gradiva »na terenu« za dotlej še nezapisane krajevne govore, zlasti v zamejstvu;
– digitalizacijo in računalniško arhiviranje gradiva,
– vzpostavitev podatkovne baze SlovarRed in njeno povezavo z GIS,
– poenotenje načina komentiranja in kartiranja narečnega gradiva (oblikovanje rubrik komentarja, izbiro simbolov za kartiranje itd.) ter poenotenje terminologije,
– jezikoslovno (morfološko) analizo narečnega besedja,
– tisk publikacij SLA 1 in SLA 2 itd.,
→ vse na osnovi izkušenj, ki smo jih pridobili pri poskusnem kartiranju gradiva za SLA (o tem Ponovne objave člankov s kartami za Slovenski lingvistični atlas (do leta 2008), dostopno tudi na http://bos.zrc-sazu.si/c/Dial/Ponovne_SLA/P/index.html) in ob sodelovanju pri dveh mednarodnih projektih, tj. Slovanskem (OLA) in Evropskem lingvističnem atlasu (ALE).
SLA 1 predstavlja narečno besedje iz tematskega sklopa človek, zbrano v 413 krajevnih govorih slovenskega jezikovnega prostora v Sloveniji in vseh sosednjih državah. Gre za odgovore na 151 vprašanj za poimenovanje delov človeškega telesa, bolezni ter članov ožje in širše družine.
SLA 2 predstavlja narečno besedje iz tematskega sklopa kmetija, zbrano v 417 krajevnih govorih slovenskega jezikovnega prostora v Sloveniji in vseh sosednjih državah. Gre za odgovore na 88 vprašanj za poimenovanje prostorov in opreme v slovenski kmečki hiši, gospodarska poslopja in izbrana kmečka opravila. Skupaj je doslej za 239 knjižnih ustreznic – vprašanj iz SLA – geolingvistično prikazanih 4535 različnih narečnih leksemov (SLA 1 – 2216, SLA 2 – 2319), ki so predstavljeni na 229 komentiranih jezikovnih kartah (SLA 1 – 143, SLA 2 – 86), opremljenih s komentarji in indeksi narečnega gradiva, zapisanega v znanstveni fonetični transkripciji (skupaj je tako zapisanih skoraj 150.000 narečnih besed (SLA 1 – preko 92.000, SLA 2 – preko 57.000)).
Vse uvodne karte naj bi skupaj s priloženimi seznami omogočale pravilno branje in interpretacijo zbranega narečnega besedja, prav tako kakor v uvodu Atlasa predstavljena zapletena in v desetletjih spreminjajoča se slovenska fonetična transkripcija, v kateri je zapisano gradivo. Uvodna poglavja Komentarjev pa so namenjena kratki predstavitvi zgodovine tega jezikoslovnega projekta ter metod komentiranja in kartiranja zbranih jezikovnih podatkov. Tu je tudi seznam v SLA 1 zajetih vprašanj s prevodi v nemški, angleški, francoski, italijanski, furlanski, madžarski, ruski in hrvaški jezik ter angleški povzetek spremne besede. Uvodno poglavje dopolnjuje še seznam uporabljene jezikoslovne in druge strokovne literature, uporabljene pri interpretaciji narečnega gradiva, knjiga pa je opremljena tudi z besednimi kazali.
Osrednji del monografije predstavljajo jezikovne karte formata A3 s seznami zbranega narečnega besedja v Atlasu in njim pripadajoči komentarji v drugi knjigi. Komentarji imajo enotno zgradbo, v kateri je sistematično predstavljeno vsako obravnavano vprašanje in z njim povezana problematika interpretacije, morfološka analiza vseh narečnih leksemov z njihovim izvorom, posebnosti kartiranja in opozorilo na sorodne karte v izbranih lingvističnih atlasih.
Karte predstavljajo izjemno leksično in besedotvorno bogastvo slovenskih narečij in njihovo premišljeno jezikoslovno interpretacijo, omogočajo pa tudi primerjalno analizo slovenskega narečnega besedja in njegove tvorjenosti ter skupaj z indeksi tudi nekaterih glasoslovnih in oblikoslovnih razvojev tako znotraj nacionalnega oz. jezikovnega prostora kot tudi v primerjavi z drugimi jeziki.