Metoda komentiranja jezikovnih podatkov v SLA 2

Skupaj s kartografskimi metodami so se v t. i. pripravljalnih člankih oblikovali tudi različni tipi komentarjev: od zelo enostavnih, ki so le prostorsko umestili kartirane lekseme z navajanjem točk iz SLA (in lekseme grobo etimološko pojasnili), do bolj razširjenih, ki so zbrane narečne lekseme primerjali z ustreznim besedjem oz. njegovo predstavitvijo v različnih slovarskih, dialektoloških in geolingvističnih delih, ali komentarjev, ki so izbrano pomensko oz. besedno polje obravnavali tudi interdisciplinarno (npr. z etnološkega, naravoslovnega, geoinformacijskega, družbenozgodovinskega vidika). Leta 2007, ko je stekel projekt priprave 1. zvezka SLA, so sodelujoči dialektologi tako na osnovi lastnih geolingvističnih izkušenj kot študija drugih lingvističnih atlasov (zlasti Češkega jezikovnega atlasa in Slovanskega lingvističnega atlasa (OLA)) začeli oblikovati enotno obliko komentarja v SLA. V njem naj bi ob uvodni predstavitvi gesla in z njim povezane problematike opozorili na posebnosti kartiranja ter na morebitno obravnavo teh leksemov v strokovni literaturi, v morfološki analizi kot temeljnem delu interpretacije narečnega gradiva pa pojasnili način poknjižitve leksemov, ki omogoča njihovo medsebojno primerljivost in razširjenost v slovenskem jezikovnem prostoru. Za 2. zvezek SLA sta bila zaradi specifičnosti teme dodana še razdelek z etnološko osvetlitvijo obravnavanega pojma (avtorja Vita Hazlerja) in skica poimenovane predmetnosti (avtorice Urše Kogelnik).

Vsak komentar v SLA je torej sestavljen iz sedmih razdelkov:

1. V Gradivu je natančneje kot v sami vprašalnici predstavljen pomen na karti predstavljenega narečnega besedja. Tu je opozorjeno na morebitno dvoumnost vprašanja ali večpomenskost v vprašalnici navedenega leksema in na s tem povezano problematičnost interpretacije. Predstavljena so tudi morebitna pojasnila zapisovalcev in njihove časovno-stilne oznake gradiva.

2. V Morfološki analizi je prikazana oblikovna/morfemska zgradba poknjiženih oblik kartiranih leksemov v praslovanski izrazni podobi. Poknjiženi obliki leksema sledi njen praslovanski transponat, slednjemu pa njegovi besedotvorni predhodniki oziroma tujejezični viri.

3. Razdelek Posebnosti kartiranja je namenjen pojasnilom h kartografski metodi.

Drugi zvezek SLA zajema leksično-besedotvorne in obstojsko-pomenske karte, ki so po dogovoru simbolne, ne glede na to, da bi bila marsikatera karta morda preglednejša, če bi razširjenost posameznih leksemov in njihovih tvorjenk označili z izoleksami. Po zgledu Češkega jezikovnega atlasa so namreč z izoglosami označena območja nekaterih zanimivih pojavov drugih jezikovnih ravnin (večinoma glasoslovne in oblikoslovne), ki sicer najverjetneje ne bi bili prikazani na nobeni karti v katerem od načrtovanih (neleksičnih) zvezkov SLA. Gre zlasti za zanimive glasovne razvoje ali oblikoslovne posebnosti leksično sicer ne zelo raznolikega gradiva.

V tem razdelku so izpostavljene tudi enkratnice, enkratne besedne zveze, opisna poimenovanja, opisi in nekartirano gradivo, ki je na karti označeno s kazalko na komentar ali je nerelevantno (tj. besednovrstno ali pomensko neustrezno).

4. Narečno gradivo, zbrano za SLA, je zanimivo ne le za jezikoslovje, ampak tudi za druge stroke. Prav tako je bilo besedje iz obravnavanih tematskih sklopov že obravnavano ne le v jezikoslovni literaturi, ampak tudi v strokovni literaturi drugih ved, zato smo si pri interpretaciji gradiva pomagali tudi s to. Gre tako za različne slovarje slovenskega ter drugih sosednjih in slovanskih jezikov, kot za različne monografije in članke s področja jezikoslovja (dialektologije, etimologije, zgodovine slovenskega jezika, primerjalnega jezikoslovja) ter etnologije, zgodovine ipd. V razdelku Uporabljena dodatna literatura so zato navedene kazalke k tistim bibliografskim enotam v Literaturi, ki tam niso označene z zvezdico (z njo so označena dela, ki jih v 4. točki ne navajamo posebej, ker smo jih uporabljali pri domala vseh analizah).

5. V razdelku Primerjaj je opozorjeno na tiste komentarje in karte v SLA, ki zajemajo iste izraze kot obravnavano vprašanje in kjer gre morda za pomensko prepletanje zapisanih narečnih izrazov – navedena je številka vprašanja in vprašanje sámo ter zaporedna številka knjige SLA, v kateri je leksem že obravnavan, skupaj s številko komentarja oz. karte. Nato je opozorjeno še na druge jezikovne atlase, ki bodisi zajemajo slovenski jezikovni prostor v celoti (torej dva mednarodna jezikovna atlasa, v katerih je zajet slovenski jezik, tj. OLA – Slovanski lingvistični atlas in ALE – Evropski lingvistični atlas), bodisi zajemajo le njegov manjši del (torej regionalni jezikovni atlas Rade Cossutta, tj. SDLA-SI – Slovenski dialektološki leksikalni atlas slovenske Istre, in atlasi sosednjih jezikov, tj. ALI – Atlas italijanskega jezika, ASLEF – Furlanski zgodovinski, jezikovni in etnološki atlas, HJA – Hrvaški jezikovni atlas in ÚMNyA – Novi madžarski narečni atlas; pri zadnjih dveh gre le za primerjavo z vprašanji iz vprašalnic za ta dva atlasa, ki pa še nista izšla). Številka ob kratici atlasa označuje številko vprašanja (ali karte) iz tega atlasa, medtem ko vprašanje sámo tu ni navedeno (razen če morda ne gre za popolnoma enak pomen). Prav primerjava z vprašanji in gradivom iz teh atlasov lahko raziskovalcem in drugim bralcem dopolnjuje informacijo o narečni leksiki in njeni razširjenosti, ki jo daje SLA.

6. V razdelku Etnološka osvetlitev etnolog Vito Hazler na kratko predstavi vsakega od obravnavanih pojmov s področja materialne kulturne dediščine, saj menimo, da samo jezikoslovna analiza ne more pojasniti raznolikosti poimenovanj, ki so nastala v različnih okoljih (pokrajinah) ter različnih časovnih obdobjih in torej na različnih razvojnih stopnjah slovenskega kmečkega dóma ter se včasih bolj, včasih manj spremenjena obdržala do danes.

7. V 2. zvezku SLA je dodan tudi razdelek Skica, ki še dodatno vizualizira v komentarjih predstavljene pojme, čeprav tu seveda niso zajeti vsi njihovi (pokrajinski, razvojni …) tipi.