Metoda kartiranja jezikovnih podatkov v SLA 2
V Slovenskem lingvističnem atlasu se je oblikoval poseben sistem hierarhizacije simbolov, ki temelji na premišljeni in uveljavljeni praksi Slovanskega lingvističnega atlasa. Ker gre večinoma za leksično-besedotvorne karte, so natančno določeni pomeni le nekaterih simbolov, o izbiri večine pa so se odločali avtorji sami. Pri tem so sledili dogovoru, da oblika simbola predstavlja koren leksema, njegova notranja izpolnjenost pa njegovo besedotvorno podobo – izbira simbola je temeljila na morfološki analizi. Z izoglosami so označeni nekateri pojavi drugih jezikovnih ravnin (največkrat glasoslovne ali oblikoslovne). Izoglosne karte so lahko kombinirane s simbolnimi (leksično-besedotvornimi) ali napisnimi.
Pomen simbolov:
• zvezdica (ob številki kraja desno zgoraj) pomeni »komentar« in se uporablja, če je za posamezni krajevni govor zapisanih več leksemov (s simbolom sta lahko v posamezni točki kartirana največ dva leksema); slovnični morfemi (tj. končnice) pri kartiranju niso upoštevani, ampak imajo na karti leksemi, zapisani v stranskih oblikah, enak znak kot leksem, zapisan v imenovalniku oz. nedoločniku, v legendi in morfološki analizi pa je zapisana samo osnova takega leksema s stičnim vezajem (npr. tl- za tla, tle, tlo …); vsi leksemi, ki so na karti označeni s tem znakom, so navedeni tudi v 3. točki komentarja;
• črta pod številko kraja pomeni »ni zapisa« (ta znak ima le T406, kjer ni več mogoče najti slovenskih govorcev);
• poševnica levo ob številki kraja pomeni, da na določeno vprašanje v zapisu krajevnega govora ni odgovora;
• velika petkraka zvezda na karti označuje enkratnico; ta znak imajo vse enkratnice na posamezni karti, vse pa so navedene tudi v 3. točki komentarja;
• različni osnovni liki (krog, trikotnik, kvadrat, pravokotnik, pet- ali šestkotnik in drugi bolj zapleteni liki) na karti označujejo lekseme z različnimi koreni oz. besedotvornimi podstavami;
• enaka notranja izpolnitev različnih likov na posamezni karti predstavlja enako besedotvorno obrazilo tvorjenk z različnim korenom/besedotvorno podstavo;
• tvorjenke s skupnim korenom in različnimi obrazili (besedotvorne različice) so označene z različnimi notranjimi izpolnitvami istih osnovnih likov;
• morfološko relevantni morfemi so tudi morfemi za spol, če je ta nedvoumno razviden iz gradiva (sicer je kartirana le osnova besede brez končnice);
• enkratne tvorjenke s skupnim korenom so na karti prikazane z istim osnovnim likom, v katerem je zvezda;
• osnovni liki v kombinaciji z drugimi (notranjimi) osnovnimi liki (lahko) označujejo zloženke, sestavljene iz dveh besedotvornih podstav, ki v legendi že imata svoj simbol;
• enkratne besedne zveze s skupnim jedrom so na karti prikazane z istim osnovnim likom, v katerem je zvezda, in s piko pred, pod ali nad likom;
• osnovni liki z dodatnim znakom zunaj lika označujejo večbesedni leksem s prilastkom in jedrom, ki ga ponazarja osnovni lik:
• besedna zveza z ujemalnim (pridevniškim) prilastkom je označena z dodatnim znakom pod likom, ki ponazarja jedro besedne zveze;
• besedna zveza z neujemalnim (navadno desnim, nepridevniškim) prilastkom je označena z dodatnim znakom nad likom, ki ponazarja jedro besedne zveze;
• predložna zveza je označena z dodatnim znakom na levi strani lika, ki ponazarja jedro besedne zveze;
• če je večbesedni odgovor, katerega jedro besednovrstno ustreza vprašanju, na meji med opisom in stalno besedno zvezo in ne tvori areala (= t. i. priložnostnica), dobi znak za »opisno poimenovanje«;
• znak »ni poimenovanja« označuje odgovore kot »beseda ni znana, ne poznamo/-jo, ne uporabljamo/-jo, se ne rabi, ni izraza, opišejo, opis«; če je za kak krajevni govor ob tem zapisano, da za določeni pomen rabijo samo nemško besedo, a ne povedo, katero, je na karti to označeno z znakom za komentar; isti znak se s pojasnilom »ni izraza« na pomenskih kartah uporablja v primerih, ko izraz (v smislu leksem = izraz/pomen) z iskanim pomenom v posameznem krajevnem govoru ni bil zapisan;
• znak »nerelevanten odgovor« označuje odgovor, ki je pomensko neustrezen zaradi morda napačne interpretacije vprašanja;
• z znakom »pretvorba s primitivom« so na karti označeni odgovori, ki pomensko (ne pa tudi besednovrstno) ustrezajo in jih je mogoče zamenjati s pretvorbo besedne zveze z glagolskim primitivom biti, delati, imeti, iti:
• namesto iskanega pridevnika je lahko zapisan samostalnik (npr. namesto »[biti] trebušast« je zapisan odgovor »ima trebuh«);
• namesto iskanega samostalnika je lahko zapisan pridevnik (npr. namesto »vodenica« je zapisan odgovor »[biti] vodeničev«;
• z znakom »opis« so kartirani večbesedni odgovori, katerih jedro besednovrstno ne ustreza vprašanju (npr. glagolski frazemi namesto samostalnika, elipse z bolj ali manj zamolčanim glagolskim jedrom, metonimije ipd.);
• znak »glej gradivo« označuje odgovore, ki so besede iz iste besedne družine, a v resnici ne ustrezajo vprašanju, ker gre za druge besedotvorne pomene oz. za besedotvorne in pomenske odmike, kot so dejanje – dogajanje – stanje – lastnost – nosilec lastnosti itd.